Najboljše investicije v gorsko kolo

Tu se bom dotaknili predvsem sveta olimpijskega krosa – trdakov in polnovzmetenih kolesih z manj hoda, ironičnega razmišljanja mladih in staršev ter trenerjev.

V svetu olimpijskega krosa, je precej velik delež ljudi, ki zase in za svoje otroke, kolesarje, gledajo zgolj na težo kolesa. Roko na srce pa je olimpijski kros prišel že tako daleč, da teža kolesa ni več najbolj pomemben faktor. Vse bolj tehnične proge, večje hitrosti, bolj agresivni stili vožnje, tehnično naprednejši in sposobnejši kolesarji ter vse večja konkurenca, zahtevajo uporabno, zanesljivo in odzivno kolo.

Opozarjam, da je to zgolj moje osebno mnenje, zato bom spodaj odprl možnost komentiranja objave in ste vsi vabljeni k objavi svojega mnenja.

Realno stanje

V Sloveniji pogosto srečujem kolesarje, ki o svojih nadgradnjah razmišljajo takole: zdaj bom kupil karbonske obroče, pa karbonsko balanco, drugo gonilko, še tri pare obročev in 5 gramov lažje plašče. Potem pa, če bo slučajno drugo leto še kaj ostalo, bom mogoče kupil še potopno… Potem je tu še precej kontra skupina, ki razmišlja takole: zakaj bi zdaj kaj spreminjal, tega sem navajen, tako vozim že dolgo.

5 top nadgradenj za XC kolo

1. Potopna sedežna opora

Potopne opore so bile še nekaj let nazaj hudičevo zlo na XC kolesu – če se vrnemo na začetek, v svetu krosa je precej ljudi, ki gledajo zgolj na težo kolesa. In s potopno oporo kolo definitivno dobi nekaj sto gramov več. Vendar … grami so kompromis, ki ga vzamemo za:

  • več kontrole na spustih
  • več udobja na spustih
  • boljša regeneracija med spusti, ker ne vozimo na “meji”
  • nižje težišče na spustih
  • več svobode gibanja
  • večja okretnost kolesa
  • možnost agresivnejše vožnje
  • pravilnejša tehnika vožnje

Pri potopnih sedežnih oporah obstajata dve skupini ljudi: tisti, ki jo že imajo in tisti, ki je še niso preizkusili. Podobno kot pri električnih kolesih. 🙂

Osebno se mi ne dopadejo potopne s kratkim hodom (do 80mm), saj ne dajo dovolj prostora, ki bi pripomoglo k agresivnemu stilu vožnje in nižanju težišča. Osebno vozim celo 170 milimetrsko oporo, ki je za XC že ekstrem druge vrste. Priporočam pa, da ima opora vsaj 100mm hoda.

2. Dobri plašči

Pri plaščih velja podobna zgodba kot pri potopnih oporah, saj dobri plašči tehtajo nekaj gramov več. Dobre plašče označujem za tiste, ki imajo dobro zaščito proti defektom, dobro zmes gume, dajejo konsistenten oprijem in z lahkoto skočijo na obroč. Da morajo biti primerni za tubeless upam, da v današnjih časih ni potrebno poudarjati.

Plašči so naš edini stik s podlago (razen, ko se valjamo po tleh :D), zato je vredno razmisliti kaj od plaščev pričakujemo in koliko nam dejansko pomenijo. Občutek dobrega oprijema in predvidljivosti obnašanja plaščev je meni osebno nekaj neprecenljivega, zato so plašči zame izjemnega pomena!

Moji kriteriji pri izbiri plaščev so širina, zaščita, kotalni upor, zmes in teža. Osebno sem bil dolgo velik navdušenec Maxxis Aspen 2.25 EXO TR plaščev, ki pa sem jih zamenjal z Maxxis Rekon Race 2.35 EXO TR.

Zakaj iti na širše in malenkost težje plašče?

  • Večje udobje med vožnjo
  • Lahko jih vozimo z manj pritiska
  • Več oprijema
  • Boljše zaupanje v kolo
  • Manjša možnost defektov
  • Lažji prenos hitrosti čez neravnine

Če radi vozimo še nižje pritiske od običajnih, je super rešitev uporaba penastih vložkov, ki ščitijo obroče in plašče pred nepotrebnih uničevanjem, hkrati pa dobimo še več oprijema in udobja z manj tresljaji.

Široki plašči terjajo svoj davek in zahtevajo tudi širšo notranjo širino obročev, o čemer bomo spregovorili na koncu.

3. Power meter

Če so ostale investicije bolj namenjene povečevanju udobja in zanesljivosti, večanju hitrosti in zaupanja v kolo ter vase, je merilec moči vsekakor investicija v boljše treniranje. S powermetrom treniramo mnogo bolj natančno, dobimo več podatkov, predvsem pa lahko sproti prejemamo povratno informacijo. Če treniramo le z merilcem sčrnega utripa, se zna zgoditi, da veliko treningov opravimo drugače, kot bi jih dejansko morali. Dober primer je izvajanje kakšnih anaerobnih intervalov, šprintov, pospeševanj, vožnji na terenu … problem je v tem, da pulz naraste z zamikom, pri zelo kratkih obremenitvah pa se niti ne odzove.

Problem uporabe “pulzmetra” je tudi nihanje utripa, saj na frekvenco vpliva mnogo dejavnikov – stres, zunanja temperatura, utrujenost, hormoni, hidriranost, količina spanca … Moč pa je veliko bolj konstantna spremenljivka.

Torej, zakaj v nakup merilca moči?

  • natančnejše izvajanje treningov
  • lažje in bolj natančno spremljanje trenažnega procesa s strani trenerja
  • večji napredek
  • lažje tempiranje forme
  • lažje spremljanje in prilagajanje treninga že med treningom samim

Vendar pa merilec moči sam po sebi ne bo prinesel boljših rezultatov in napredka, če treninga ne bomo primerno prilagodili, predvsem pa, če s pridobljenimi podatki ne bomo znali delati.

4. Zanesljive zavore

Zavore so takorekoč najpomembnejša komponenta na kolesu. Brez njih se ne moremo ustaviti drugače, kot da se vržemo po tleh ali pa lovimo drevo. Marsikdaj se na zavore pozabi, v bistvu pa ogromno pripomorejo k tehniki vožnje, hitrosti, zaupanju v kolo.

Kljub temu, da obstaja veliko kriterijev pri izbiri zavor, je potrebno poudariti, da je tudi tu treba upoštevati težo. Pa ne toliko težo samih zavor, ampak težo kolesarja! Ultra lahke zavore se bodo pod večjimi obremenitvami prej pregrevale, izgubljale bodo moč, vožnja lahko postane nevarna. Zato naj bodo zavore močne, zanesljive ne glede na dolžino spusta in pogoje.

Pri tem velja omeniti še dve stvari – zmes zavornih ploščic in velikost diskov. Tudi pri XC kolesih je vredno razmisliti o 180mm diskih spredaj ali pa tudi zadaj, če veliko treniramo na daljših spustih (recimo, da zivimo na Koroškem ali pa v Polhograjskih dolomitih). Zmes zavornih ploščic močno vpliva na občutek zaviranja, zato je vredno preizkusiti več ploščic in najti tiste prave, ki nam odgovarjajo.

Zakaj so zavore tako pomembne? Močnejše kot so zavore, kasneje lahko zaviramo, torej bomo lahko dlje časa vozili z enako hitrostjo, močnejše kot so zavore, z večjo hitrostjo bomo lahko vozili preden bo potrebno zavirati … Smisel zaviranja je podoben kot v motošportih – zavirati čim kasneje, a s kontrolo in občutkom.


5. Karbonski obroči

Izbira karbonskih obročev je vse večja in za veliko kolesarjev obroči predstavljajo prvo komponentno, ki jo zamenjajo na svojem kolesu. Sodoben kros zahteva širše plašče, širši plašči pa zahtevajo tudi širši notranji premer obročev. Če to združimo s togimi in lahkimi karbonskimi obroči, dobimo izredno odzivno, poskočno in zmogljivo kolo.

Z lažjimi obroči bomo hitreje pospeševali – zaradi nižje teže in večje togosti, ki bo doprinesla k boljšemu prenosu sile. Karbonski obroči pripomorejo k boljšemu šprintu, pospeševanju iz ovinkov, večji stabilnosti kolesa in če uporabljamo širše obroče, tudi k udobju.

Če potegnemo črto in pogledamo še okviren strošek posameznih nadgradenj brez popustov:

  • potopna sedežna opora: 150 – 500€
  • plašči: 80 – 120€
  • merilec moči: 400 – 1200€
  • zavore: 200 – 500€
  • karbonski obročniki: 800 – 2000€

To so le okvirni denarni vložki, saj se da vedno pretiravati oziroma obstajajo eksluzivni artikli, ki lahko močno presegajo navedene vrednosti.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s